PRAVKAR IZŠLO PRI SZ ČELJUST!

Odlomek:

»Le snemaj, snemaj pesmico, ti dreja dreja ti drom!«

Martin Mastnak se je presedel v producentskem stolu.

»So ti bobni preglasni?«

»Niso mu preglasni, bi že rekel!« se je oglasil Alex. »So ti preglasni?«

»Niso mi preglasni!« sem se oglasil z Mastnakovega kavča, recitirajoč.

Cary Grant si je prižgal osemnajsto cigareto tistega dopoldneva, čeprav je Mastnak že poprej povedal, da v studiu ne dovoli tobaka. Riževo čokolado že ...

»Prižgi si riževo čokolado!« je Alex vzpodbujal Caryja Granta. »Preostanek riža stresi sem v umivalnik, včeraj sem ga popravil, žičko sem ovil ok...«

»In snemam!« se je zaslišalo s producentskega sedeža.

Cary Grant se je namrdnil. Ni bil navajen, da mu nekdo ukazuje, kaj, kje in kdaj lahko kadi. Igral bi tenis, pa mora poslušati, kako model recitira pesem z naslovom enega njegovih filmov.

»Vsak ...« se je oglasil Alex med snemanjem in povzročil, da je Mastnak pritisnil na preslednico, »... komad je iz dveh delov, dve pesmi recitiraš na eno podlago, da ne boš pozabil!«

Kimal sem.

»Naredi vmes pavzo, potem bomo pa poimenovali komade s p...«

»V naslovu lahko naredimo vezaj in tako povežemo naslova obeh pesmi v enega!« sem rekel. »S tem dobimo iz dveh en naslov, ta en naslov zadavimo ...«

»Odlično, odlično!« je vzkliknil Alex. »Pa ti, Cary, kaj boš rekel?«

»Je ta zbirka že izšla?«

»Letos bo, letos!« sem zamrmral. »Zanjo se zanima sedemintrideset vrhunskih domačih založb, a pregovarjal se bom tudi za en sam evro!«

»En evro,« se je oglasil Cary, ki mu je zadeva zdaj postajala zanimiva, »ima lahko odločilno vlogo! Zaradi enega evra so se že začeli oboroženi spopadi, pa tudi končali so se, ko je ta evro izgubil vrednost ... Ali pa je bilo ravno obratno?«

»Ta evro ti dam jaz, če čimprej končaš recitacijo,« se je nasmehnil Mastnak, ki je čakal, da pritisne na tipko za snemanje.

»Ti kar pritisni na tipko!«

*

»Posnel sem še dvajset podlag!« je dejal Alex, ko je tistega ne preveč vetrovnega popoldneva spet lezel iz avta. »Dvajset podlag, slišiš?«

»Misliš, da ne bo preveč, če posnameva trideset pesmi na isto foro?« sem vprašal, sicer zadovoljen, da se stvari razvijajo v smeri snemanja še več plošč.

»Ne bo ista fora,« je zatrjeval Alex. »Nekaj je hard rock, kar smo snemali zdaj, nekaj čisto drugega pa sikstisrock in boogie, kar sem posnel zdaj. Tvoja poezija ...«

»Misliš, da imam dovolj pesmi za to?« sem tuhtal. »Mislim, za vse te sloge?«

»Ti je že kdaj zmanjkalo pesmi?« je zanimalo Alexa, ki si je vmes že olupil dvaintrideset in sto banan brez škroba, posadil oseminšestdeset dreves vzdolž Celovške ceste in izumil nov, počasnejši način sestavljanja kock Lego.

»Pesmi imam, a ne vem, če ...«

»Če ne veš, če, pa napiši nove, take, da bojo šle v špil!« je odsekal Alex. »Dva dni časa imaš, v soboto snemamo! Najin založnik bo pa vse to izdal, z veseljem bo pograbil ves ta material! Poslušal ga bo najglasnije, saj veš, da to rad počne!«

»Vem, vem ...« sem tuhtal in v mislih že snoval pesmi, ki bi šle na hipijevstvo in boogie.

»Naslova za dvakrat po deset pesmi na dveh ploščah že imam,« je nadaljeval Alex, zdaj že med podvojevanjem kolesarnic. »Stara Mama Bend II: Hipi generacija in Stara Mama Bend III: Status Mama Boogiemama!«

»Kaj pa, če bi bila Boogierama, da bi se mame ne podvajale?« sem zinil.

»Imaš prav, dovolj je že, da se podvojujejo kolesarnice!« je zamrmral Alex. »Mimogrede, klicali so me s Književnih listov, vejo, da se kuha spajanje poezije in glasbe!«

»Status Quo tudi ve?« sem zinil.

»Ve!« je pokimal Alex. »Zjutraj sem govoril z njimi. Veseli bodo poklona, ampak na naslovnici za Boogieramo mora biti telecaster, razumeš? Še imaš telecastra?«

»Imam,« sem ga dopolnil. Pravzaprav ga nisem, a naj gre na tak način v anale. »Rdečega imam. In črnega. Katerega naj? Naj kupim še enega? Bi radi, da ...«

»Ne,« me je presekal Alex, ki je iz borovnic na živi meji, medtem ko sem govoril, delal gramofonske jermene, »nikar ne kupuj ničesar. Mustanga imaš?«

»Imam!«

»Riviero imaš?«

»Imam!«

»Telecastra imaš?«

»Imam!«

»Strat?«

»Tudi!«

»Jezičen ravno tako?«

»Vse cesarstvo ga nima takega!«